Sanjam...

Glej, metuljček! Letim nad zelenim travnikom, polnim rumenih rožic. Tam je! Ona, njena senca, njena toplina. Tečem in tečem, dokler se ne zaletim v njen objem. Hvala, ker si. Naužijem se radosti v njenih očeh in tečem dalje... Rdeč balon v mojih rokah, premetava veter sem in tja. Ne smem ga spustiti. Še in še... Nikoli se ne ustavim. V mislih imam samo to, kar vidim. Nočem, da se konča to moje, samo moje brezskrbno jutro. Otroci smo brez mej. Nič me ne bo ustavilo, moja energija je neskončna.

Evforija.